Za dober krompir potrebujemo več kot srečo

Krompir je danes takoj za rižem, pšenico in koruzo 4. najpomembnejša poljščina za prehrano ljudi na svetu. Pridelujejo ga v več kot 150 državah, na leto pa ga po podatkih Združenih narodov po svetu zraste približno 370 milijonov ton.<p>V Evropo je iz Južne Amerike prispel v 16. stoletju, pri nas pa se je v prehrani &scaron;ir&scaron;e uveljavil &scaron;ele v 19. stoletju. Zakaj so bili ljudje do njega sprva nezaupljivi in kako je postal tako zelo "na&scaron;''?</p>

<p>V tokratni Frekvenci X pa se ne ustavimo le pri zgodovinski poti te polj&scaron;čine. Govorimo tudi o tem, kako se krompir danes brani pred boleznimi in &scaron;kodljivci ter kako nastajajo nove slovenske sorte, ki bi bile odpornej&scaron;e proti boleznim in su&scaron;i. Torej: od A do Ž o krompirju.</p>

<p><strong>Sogovorniki:</strong></p>

<ul>

<li><strong>Barbara Sosič</strong>,&nbsp;kustosinja za področje kmetijstva v Slovenskem etnografskem muzeju,</li>

<li><strong>dr. Kristina Gruden</strong>,&nbsp;raziskovalka na Nacionalnem in&scaron;titutu za biologijo,</li>

<li><strong>dr. Peter Dolničar</strong>,&nbsp;strokovnjak za krompir in žlahtnitelj slovenskih sort na Kmetijskem in&scaron;titutu Slovenije.</li>

</ul>

<p>Dele oddaje je interpretirala <strong>Maja Moll</strong>.</p>